V januarju sem izvedla prvo projektno delo s tabličnim računalnikom v 1.g razredu in rada bi vam ga predstavila.
Šlo je za štiriurni projekt na temo Hookov zakon, pri katerem so dijaki vsako uro uporabljali tablice (kolikor nam je to omogočalo omrežje in pozabljivost dijakov).
Dijaki so dobili problemsko nalogo, da morajo brez tehtnice, le z uporabo vzmeti, merilnega traku in petih 50-gramskih uteži, določiti maso priloženega kamna.
V prvi uri so, razdeljeni v skupine, raziskovali tematiko in pridobljene podatke sproti vnašali v skupno prezentacijo, ki sem jo za vsako skupino ustvarila na Google Drivu. Tak način dela je omogočal, da so lahko vsi dijaki skupine prezentacijo urejali sočasno - vsak svoj del. (Dijake sem v skupine razdelila že pred začetkom projektnega dela tako, da sem sama izbrala 6 vodij, ti pa so nato izžrebali ostale člane svojih skupin.) V skupinah so dobili kratka pisna navodila za raziskovanje, zadolžitve so si med seboj razdelili sami, ob koncu ure pa so znotraj skupin poročali o opravljenem delu. Zadolžitve so bile v vseh skupinah enake. Za domačo nalogo so morali dijaki individualno v spletni učilnici izdelati Wiki in v njem predstaviti načrt eksperimenta za določitev mase kamna.
Drugo šolsko uro so dijaki v skupinah reševali računske naloge, da bi utrdili in poglobili znanje iz obravnavane tematike. Vsaki skupini sem v njenem Googlovem dokumentu objavila 3 naloge, ki so jih rešili, delne in končne rezultate nalog pa sproti vnašali v dokument skupine. Do naslednje ure sem objavljene rezultate pregledala in jim kar v Googlovem dokumentu sporočila, kateri rezulatati so bili pravilni in katere morajo popraviti.
V tretji uri so dijaki najprej uskladili svoje načrte za izvedbo eksperimenta in ga nato tudi izvedli. Zabeležili so meritve, jih obdelali in predstavili tudi končno rešitev problemske naloge. Poročila, ki so jih ob koncu ure oddali, sem pregledala in ocenila (vsi člani skupine so dobili enako oceno). Tablične
računalnike so dijaki v tej uri uporabljali za dostop do že zbranih informacij in
dokumentiranje eksperimenta (fotografije, video). Doma so morali dijaki dokončati svoj del Googlove predstvitve in predstavitev opremiti še s poročilom o eksperimentalnem delu. Izdelek skupine Raztezek
Za četrto uro je bilo načrtovano poročanje skupin in predstavitev njihovih prezentacij, a smo rok za dokončanje teh izdelkov podaljšali do naslednjega tedna (izpadi elektrike zaradi žledu). Izvedli pa smo kviz za preverjanje osvojenega znanja s pomočjo prostodostopnega programa Socrative. Program omogoča, da dijaki (največ 50) sočasno rešujejo kviz preko spleta na tablicah ali pametnih telefonih, učitelj pa lahko sproti spremlja njihove odgovore. Rezultate kviza sem ocenila in so prispevali del končne ocene posameznega dijaka. Za tokratno domačo nalogo so morali dijaki izpolniti spletno anketo (Google drive), s katero so evalvirali celotno projektno delo.
Dijaki so bili za svoje delo tudi ocenjeni po več kriterijih. Poročilo o izvedbi eksperimenta in izdelano ppt predstavitev sem ocenila skupinsko (vsi dijaki skupine so dobili enako oceno), načrt eksperimenta in kviz sem ocenila individualno, dijaki pa so bili s točkami (0 - 4) ocenjeni tudi za organizacijske, sodelovalne in komunikacijske veščine. Dijak je lahko dosegel največ 40 točk, ki sem jih v številčno oceno pretvorila v skladu z merili za ocenjevanje pri naravoslovnih predmetih.
In končno še moja ocena celotnega projektnega dela:
- v pripravo projektnega dela, pregled domačih nalog, oblikovanje informacij in ocenjevanje je bilo vloženega zelo veliko dela
- dijaki so bili bolj aktivni kot pri klasičnem pouku
- dijaki so spoznali nove načine uporabe IKT (Wiki, Socrative)
- dijaki so razvijali nekatere kompetence, ki jih pri klasičnem pouku ne morejo v tolikšni meri (raziskovanje, reševanje problemov, uporaba IKT, samoiniciativnost, sodelovanje in odgovornost)
- nekateri učni cilji so bili v celoti doseženi, nekatera dejstva in zakonitosti pa bom morala frontalno še enkrat natančno pojasniti
- precej dijakov je izpolnilo večino obveznosti, nekateri pa so se številnim tudi izognili
- nekateri dijaki so prišli k pouku brez tablic sli s praznimi baterijami (kljub jasnim navodilom, da jih morajo imeti)
- šolsko omrežje zaenkrat ne omogoča uporabe spleta vsem dijakom hkrati
- težko je bilo biti na voljo šestim skupinam dijakov naenkrat (1. ura: iskanje informacij)
- zelo težko je (pravično) oceniti dijake po tolikšnem številu kriterijev
- težko je bilo vrednotiti sodelovanje posameznikov znotraj skupin in komunikacijske veščine (kriterije bi bilo treba še dodelati)
Maruša

Kriteriji so resnično največji izziv. Zelo se trudiš zanje, potem pa - ko že misliš, da so ustrezni, jih preizkusiš in nikoli ni tako kot bi moralo biti. Mislim pa, da se strinjamo, da je prav ovrednotiti tudi postopek, ne le končni izdelek, zato moramo pri tem vztrajati.
OdgovoriIzbrišiTežava je, da ni moč ustvariti enotnih kriterijev oz. rubrik, ker imamo vsakič druge dejavnosti, tj. da jaz ne morem preizkusiti Marušinih kriterijev. Mislim pa, da bi se morda lahko vsaj okvirno poenotili pri kaki kategoriji (npr. sodelovalne in komunikacijske veščine), zato preizkušajmo tako delo tudi pri pouku.
Predlagam, da prihodnje leto izvedeš povsem isto dejavnost s popravljenimi kriteriji (če boš seveda imela 1. letnik s tablicami).
Sicer pa je tvoj primer zgleden, zato samo pohvale. Tega pa, da ti je delo vzelo zelo zelo veliko časa, ti res ne bi bilo treba omenjati, ker je zelo očitno. Čista petka.