sreda, 11. junij 2014

Padlet


Padlet je preprosto orodje, odlično za delo s tablicami (brezplačna registracija). Odprite prazno tablo in pošljite link vsem, ki želite da z vami soustvarjajo vsebino. Recimo, da želite imeti tiho učno uro. Nenavadno, ampak recimo, ko mora kak zamudnik še pisati test, pa nočete, da ga drugi motijo. Ustvarite interaktivno sliko z nalogami v Thinglinku (to že znamo) in jo prilepite na steno v Padletu. Učenci delajo naloge s tablicami ali telefoni, odgovore objavljajo na steno in so takoj vidni vsem. Tako lahko tudi učitelj spremlja njihovo delo. Naš primer tukaj.

nedelja, 1. junij 2014

SIRikt 2014


SIRikt je največji dogodek v Sloveniji, ki spodbuja izobraževanje in raziskovanje v povezavi z IKT. Letos smo v okviru Odprte učilnice predstavljali tudi simulacijo našega pouka s tablicami.

petek, 25. april 2014

Program Pestalozzi


Program Pestalozzi deluje v okviru Sveta Evrope (Council of Europe). Osredotoča se na kvalitetno izobraževanje kot eno od osnovnih človekovih pravic. Naslov letošnje konference v Strasbourgu (24.-25. april) je bil: Profesionalna podoba in etos učitelja. Predstavniki Sveta Evrope, ministrstev in učitelji iz vseh članic smo se zbrali, da bi razpravljali o osnutku Manifesta za učitelja 21. stoletja. Konferenca je bila zelo zanimiva, slišati je bilo veliko globokih misli o tem, kakšen naj bi bil učitelj prihodnosti (ki je, mimogrede, že tu), seveda pa smo se veliko ukvarjali tudi s konkretnimi ovirami, s katerimi se učitelji srečujemo vsak dan. Povzela bom samo par predlogov, o katerih bi bilo smiselno razmišljati, če res želimo nekaj spremeniti: 1. Učiteljem naj bo omogočeno sodelovalno delo. (Čas in prostor vsaj enkrat na teden, da se vsi naenkrat vidimo - v živo.) Če pričakujemo sodelovalno delo med dijaki v razredu... 2. Spodbujajmo dialog z dijaki, sprejmimo tudi njihovo mnenje. (Ne samo glede organizacije pouka, ampak tudi glede vsebin, učnih metod, odnosov med učitelji in njimi.) 3. Šola naj bo skupnost. (Trenutno smo zelo očitno ločeni po skupinicah - pa ne mislim samo fizično). Če bo, se bo krepila tudi pripadnost šoli. 4. Učni prostor naj ne bo več tako tog in zaprt (občasno lahko pouk premaknemo tudi iz razreda). Šola naj sodeluje z lokalno skupnostjo in delodajalci. 5. Učitelji se moramo učiti, da bomo lahko učili, kako se učiti. (Strokovno spopolnjevanje) Teh pet točk je samo moj izbor in seveda ni nujno, da se strinjate. Vesela bom vašega mnenja v komentarjih, in vas prosim, da se udeležite sestanka, ki bo maja.

sobota, 22. marec 2014

sreda, 19. marec 2014

Blendspace

Včeraj smo se pogovarjali tudi o obrnjenem učenju in blendspace je resnično najbolj enostavno orodje, s katerim to lahko preizkusimo. Oglejte si tale kratek vodič, kako. Blendspace lahko preizkusite tudi drugače, na primer za predstavitev.

torek, 18. februar 2014

Uporaba tabličnega računalnika pri fiziki

V januarju sem izvedla prvo projektno delo s tabličnim računalnikom v 1.g razredu in rada bi vam ga predstavila.

Šlo je za štiriurni projekt na temo Hookov zakon, pri katerem so dijaki vsako uro uporabljali tablice (kolikor nam je to omogočalo omrežje in pozabljivost dijakov). 
Dijaki so dobili problemsko nalogo, da morajo brez tehtnice, le z uporabo vzmeti, merilnega traku in petih 50-gramskih uteži, določiti maso priloženega kamna. 

V prvi uri so, razdeljeni v skupine, raziskovali tematiko in pridobljene podatke sproti vnašali v skupno prezentacijo, ki sem jo za vsako skupino ustvarila na Google Drivu. Tak način dela je omogočal, da so lahko vsi dijaki skupine prezentacijo urejali sočasno - vsak svoj del. (Dijake sem v skupine razdelila že pred začetkom projektnega dela tako, da sem sama izbrala 6 vodij, ti pa so nato izžrebali ostale člane svojih skupin.) V skupinah so dobili kratka pisna navodila za raziskovanje, zadolžitve so si med seboj razdelili sami, ob koncu ure pa so znotraj skupin poročali o opravljenem delu. Zadolžitve so bile v vseh skupinah enake. Za domačo nalogo so morali dijaki individualno v spletni učilnici izdelati Wiki in v njem predstaviti načrt eksperimenta za določitev mase kamna.



Drugo šolsko uro so dijaki v skupinah reševali računske naloge, da bi utrdili in poglobili znanje iz obravnavane tematike. Vsaki skupini sem v njenem Googlovem dokumentu objavila 3 naloge, ki so jih rešili, delne in končne rezultate nalog pa sproti vnašali v dokument skupine. Do naslednje ure sem objavljene rezultate pregledala in jim kar v Googlovem dokumentu sporočila, kateri rezulatati so bili pravilni in katere morajo popraviti. 




V tretji uri so dijaki najprej uskladili svoje načrte za izvedbo eksperimenta in ga nato tudi izvedli. Zabeležili so meritve, jih obdelali in predstavili tudi končno rešitev problemske naloge. Poročila, ki so jih ob koncu ure oddali, sem pregledala in ocenila (vsi člani skupine so dobili enako oceno). Tablične računalnike so dijaki v tej uri uporabljali za dostop do že zbranih informacij in dokumentiranje eksperimenta (fotografije, video). Doma so morali dijaki dokončati svoj del Googlove predstvitve in predstavitev opremiti še s poročilom o eksperimentalnem delu. Izdelek skupine Raztezek  
   

Za četrto uro je bilo načrtovano poročanje skupin in predstavitev njihovih prezentacij, a smo rok za dokončanje teh izdelkov podaljšali do naslednjega tedna (izpadi elektrike zaradi žledu). Izvedli pa smo kviz za preverjanje osvojenega znanja s pomočjo prostodostopnega programa Socrative. Program omogoča, da dijaki (največ 50) sočasno rešujejo kviz preko spleta na tablicah ali pametnih telefonih, učitelj pa lahko sproti spremlja njihove odgovore. Rezultate kviza sem ocenila in so prispevali del končne ocene posameznega dijaka. Za tokratno domačo nalogo so morali dijaki izpolniti spletno anketo (Google drive), s katero so evalvirali celotno projektno delo.

Dijaki so bili za svoje delo tudi ocenjeni po več kriterijih. Poročilo o izvedbi eksperimenta in izdelano ppt predstavitev sem ocenila skupinsko (vsi dijaki skupine so dobili enako oceno), načrt eksperimenta in kviz sem ocenila individualno, dijaki pa so bili s točkami (0 - 4) ocenjeni tudi za organizacijske, sodelovalne in komunikacijske veščine. Dijak je lahko dosegel največ 40 točk, ki sem jih v številčno oceno pretvorila v skladu z merili za ocenjevanje pri naravoslovnih predmetih.

In končno še moja ocena celotnega projektnega dela:
  1. v pripravo projektnega dela, pregled domačih nalog, oblikovanje informacij in ocenjevanje je bilo vloženega zelo veliko dela
  2. dijaki so bili bolj aktivni kot pri klasičnem pouku
  3. dijaki so spoznali nove načine uporabe IKT (Wiki, Socrative)
  4.  dijaki so razvijali nekatere kompetence, ki jih pri klasičnem pouku ne morejo v tolikšni meri (raziskovanje, reševanje problemov, uporaba IKT, samoiniciativnost, sodelovanje in odgovornost)
  5. nekateri učni cilji so bili v celoti doseženi, nekatera dejstva in zakonitosti pa bom morala frontalno še enkrat natančno pojasniti
  6. precej dijakov je izpolnilo večino obveznosti, nekateri pa so se številnim tudi izognili
  7. nekateri dijaki so prišli k pouku brez tablic sli s praznimi baterijami (kljub jasnim navodilom, da jih morajo imeti)
  8. šolsko omrežje zaenkrat ne omogoča uporabe spleta vsem dijakom hkrati
  9. težko je bilo biti na voljo šestim skupinam dijakov naenkrat (1. ura: iskanje informacij)
  10. zelo težko je (pravično) oceniti dijake po tolikšnem številu kriterijev
  11. težko je bilo vrednotiti sodelovanje posameznikov znotraj skupin in komunikacijske veščine (kriterije bi bilo treba še dodelati)
Hvala, če ste si vzeli čas in prebrali moje poročilo. Hvaležna bom za vaše konstruktivne pripombe in mnenja.

Maruša

   








sreda, 8. januar 2014

Digitalni miselni vzorec

mindmup.com je eno od mnogih brezplačnih orodij za izdelavo digitalnega miselnega vzorca. Zanimivo zato, ker lahko dodate tudi slike in druge priponke, nato pa objavite na blogu, v spletni učilnici itd.
NOUNS with suffixes on MindMup

sobota, 4. januar 2014